Razstave
Fotografsko društvo Jesenice ima od leta 2002 svojo Fotogalerijo v avli Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, v kateri letno postavimo 12 fotografskih razstav na devetih panojih 70 x 100 cm in na panoju
46 x 100 cm, kjer predstavimo avtorja razstave. Vodja FGJ je Ivan Šenveter, član FDJ (na začetku Andrej Malenšek) skupaj z IO FD Jesenice. V njej se enkrat mesečno predstavi po en ali skupina avtorjev (domači-jeseniški, slovenski fotografi in fotografinje kot tudi zamejski, tuji avtorji). Plan razstav se naredi najkasneje v novembru za prihodnje leto. Do 30. XII. 2007 smo v FGJ postavili 77 razstav. Razstave odpiramo na sredo ob 18. uri enkrat mesečno (možno po dogovoru na petek ob 18. ali 19. uri).
Začetki razstavljanja v Fotogaleriji Jake Čopa na Selu 8a pri Žirovnici segajo v december 2004 s prvo spominsko razstavo Jaku Čopu (1911- 2002), znanemu planinskemu fotografu. Z njo upravlja Franci Jamar, član FD Jesenice in IO FDJ v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica. V fotogaleriji je šest stekel 70 x 100 cm. Razstave odpiramo običajno na petek ob 18. uri enkrat mesečno. FD Jesenice letno pripravi šest fotografskih razstav.
Klemen Klemenc: ŽIRANTOM SO BILE VŠEČ
Fotogalerija Jesenice, od 18. 1. 2012
Klemen Klemenc je ljubiteljski fotograf, pričujoča samostojna razstava je dvajseta. Njegov fotografski opus nastaja skozi integracijo z okoljem. Ta nemirni iskalec motivov svojo pozornost usmerja v fotografiranje žuželk, v bleske in odseve vodnih kapljic, torej v makro fotografijo. Sledi opus kamnitih skladov iz ameriških pokrajin, pa aktov, fotografij iz gledališkega življenja, ter fotografij slovenske pokrajine. Tokrat se predstavlja z najboljšimi fotografijami. Vsa izbrana dela na tej razstavi so tista, ki so bila le v nekaj letih všečna žirantom, zato ta razstava ni prikaz fotografij neke zaokrožene teme, ampak so izrez iz njegovega različnega in širšega fotografskega opusa. Vsaka fotografija ima svoje lastno življenje, svoje vidne in nevidne vsebinske lastnosti, izhodišča za doživljanje le-teh v oblikah, barvah, strukturah, teminah in svetlostih, občutenjih prostora, oziroma v kompoziciji. V času digitalne fotografije je pomembna še računalniška obdelava za prikaz videne teme v tem smislu, kot nam fotografijo želi predstaviti sam avtor. Tu pa se dotaknemo še njegovega razmišljanja, čustev, ustvarjalnosti na fotografskem področju, kar pa je v bistvu prvo za nastanek odlične fotografije. Tako avtor skozi fotografije pripoveduje, da te niso le verni posnetki človeka, arhitekture, flore in favne ali gledališkega utripa, ampak je v njih nekaj več – gre za avtorjeva doživljanja in občutenja, za njegove zaznave in miselne povezave s prostorom in svetlobe v njem.
zapisala: Marija, foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 16. 12. 2011 do 18. 1. 2012
Sandi Novak se je rodil 10. marca 1968 na Jesenicah. Zaposlen je v Splošni bolnišnici na Jesenicah, kot višji medicinski tehnik na oddelku za anestezijo in reanimacijo.
S fotografijo se ukvarja že zelo dolgo, saj segajo njegovi začetki v osnovnošolska leta, ko se je aktivno vključil v delo fotografskega krožka na Osnovni šoli Koroška Bela. Dolga leta je član Fotografskega društva Jesenice. Svoje fotografsko znanje uspešno prenaša tudi na mlajše, kot mentor mladih fotografov na OŠ Koroška Bela in Fotografskem društvu Jesenice.
S svojimi deli aktivno sodeluje na skupinskih razstavah doma in v tujini. Sodeloval je na več kot 400 domačih in 150 tujih fotografskih razstavah, kjer je prejel 70 nagrad in diplom. Osvojil je že prvo nagrado na državni razstavi v Novi Gorici. Na mednarodnih razstavah pa je prejel zlati medalji na razstavah v Avstriji in Celju ter diplomi na razstavah na Danskem in Španiji.
Z svojimi dosedanjimi uspehi in kolekcijo izbranih fotografij si je letos prislužil naziv mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije, v tujini pa naziv EFIAP – odličnik Mednarodne fotografske zveze.
Razstava Barva ljubezni v avli gledališča Toneta Čufarja v foto galeriji Fotografskega društva Jesenice je njegova 17 samostojna razstava.
zapisal: Sandi, foto: Ivan
Maja Debelak: PREDMETI V ZGODBAH
Fotogalerija Jesenice, od 23. 11. 2011 do 16. 12. 2011
Nadica je rada fotografirala vse po malem, da je ugotovila kaj jo zares zanima: v prihodnosti bi se namreč rada posvetila modni fotografiji. V tokratni razstavi pa predstavlja ljudi v vsakdanjem življenju.
Maja pa fotografira vse v čemer vidi zgodbo- te pa dobimo v naravi, ljudeh in seveda tudi doma. Tako je tudi s tokratno razstavo, ki je mešanica več zgodb iz začetka njene fotografije. Toliko ljudi kot vidi sliko, toliko ima le ta zgodb in pomenov. Kaj ni to zanimivo, kakšno domišljijo imamo ljudje!
»Ker sta avtorici ustvarjalni in ker jima ne manjka mladostniškega poguma, vsekakor od njiju v bodočnosti pričakujem še kaj novega in svojstvenega kar nas bo tudi vsaj upam malce pomladilo v naših fotografskih razmišljanjih v okviri Fotografskega društva Jesenice. Starejši avtorji namreč hitro pristanejo v nekih kalupih pokrajinske, dokumentarne, športne in makro fotografije, njun pristop pa daje odprtost za fotografske prikaze, ki niso nek stereotip.«
zapisal: Jani, foto: Sandi
Fotogalerija Jesenice, od 12. 10. 2011 do 27. 10. 2011
Nič me ni v Nepalu tako presenetilo kot ljudje.
Ne gore, ne Everest, ne Himalaja, ampak ljudje.
Njihov pozdrav je meni pomenil več kot bogdaj, dober dan,
saj je ta, ki me je srečal, običajno sklenil roke na prsih, sklonil glavo
in dejal »NAMASTE«.
Ljudem, ki živijo v Himalaji, lahko pripišem samo presežnike: poštenost, iskrenost,
dobrovoljnost, nič jim ni odveč, kvečjemu vprašanje: »Zakaj pa ne?«
Ljudje so tisti, ki naredijo pokrajino, ne pa obratno.
Ko gledate te slike, se spomnite, kaj je dejal modrec Anton Trstenjak:
»Trebe je pomolčati, da pride vate prava beseda.«
zapisal: Lado, foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 7. 9. 2011 do 12. 10. 2011
V svojem Fotografskem društvu Grča Kočevje je prejel najvišji naslov, ki ga društvo podeljuje "Mojster fotografije FD Kočevje" >>>
foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 8. 8. 2011 do 7. 9. 2011
V Fotogaleriji Jesenice so razstavljene fotografije otrok iz OŠ Koroška Bela in OŠ Toneta Čufarja Jesenice, ki obiskujejo foto krožka, katera vodita naša člana Klemen in Sandi.
Z razstavljenimi fotografijami so otroci sodelovali na 2. vseslovenski razstavi osnovnih šol "Očem skrito, srcu odkrito" in dosegli vrhunske rezultate. Učenci OŠ Toneta Čufarja so zasedli prvo mesto in ZLATO kolajno, zlato je dobil tudi Blaž Dolinar, otroci iz OŠ Koroška Bela pa so bili peti in prifotografirali DIPLOMO.
Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice: DEBELAK JAN, DOLINAR BLAŽ, RESMAN ROK, JAKOPIČ GAŠPER, SVETINA NIKA,VEBER MATIC
Zapisal: Klemen, foto: Fotografije mladih fotografov OŠ Tone Čufar
Fotogalerija Jesenice, od 27. 7. 2011 do 8. 8. 2011
• Fotografsko društvo Jesenice
• Fotoklub Jesenice
• Foto – kino sekcija KUD »Jaka Rabič« Dovje - Mojstrana
• in samostojnih mladih fotografov
Razstavo je organizirala Območna izpostava JSKD. Fotografsko društvo Jesenice je prevzelo tehnično realizacijo te razstave. Zaradi omejitev v razstavnih prostorih nismo mogli narediti vseh sprejetih fotografij na papir.
Temi razstave sta bili dve: Gorenjska pokrajina in prosta. Na fotografski natečaj je prispelo 492 fotografij, 49 avtorjev. Fotografije je izbirala in nagradila žirija v sestavi: Niko Sladič, MF, AFIAP, Franc Ferjan, KMF FZS in Matej Rupel, F1 FZS.
Razstava je bila odprta v maju 2011 na Dovjem s prikazom vseh sprejetih fotografij. V Fotogaleriji Jesenice je razstava predstavljena v nekoliko zmanjšanem obsegu.
Pripravljalni odbor, foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 6. 7. 2011 do 27. 7. 2011
Obe razstavi predstavljata poseben pogled na obmorsko slovensko pokrajino ena obsega poglede v megli, ki je kar reden gost posebno v jesenskih in zimskih mesecih, druga pa prikazuje morje brez bistvenih udeležencev, ko se kopalci in turisti umaknejo in morje prikaže druge podobe..
foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 10. 6. 2011 do 6. 7. 2011
Vasja Leban, F1 FZS, rojen leta 1972 v Šempetru pri Gorici je trenutno zaposlen v novogoriškem podjetju, ki proizvaja prehrambeno opremo. S fotografijo se je pričel amatersko ukvarjati leta 1999, resneje pa leta 2003, ko je postal član FK Nova Gorica. Vnema in strast do fotografije ga je vzpodbudila, da je pričel sodelovati na domačih ter tujih foto tekmovanjih. S koristnimi nasveti novogoriških mojstrov fotografije ter veliko samoiniciative, mu je kmalu uspelo osvojiti 39 nagrad in priznanj. Pripravil je sedem samostojnih razstav in sodeloval na več kot dvajsetih skupinskih razstavah doma in tujini. Fotografira raznolike teme, pri tem pa uporablja različne tehnike fotografiranja, dodatno znanje pa črpa iz člankov na internetnih straneh in literature. Zaradi zaupanja starejše in mlajše generacije goriških fotografov, mu je v letih 2009 do 2012 zaupano vodstvo Foto kluba Nova Gorica.
» FERUM in NATURA «
»FERUM« latinsko pomeni železo, ki spada med najstarejše poznane kovine. Predstavljene fotografije so nastale na pločevini, ki je podvržena raznim vremenskim vplivom, kot so dež, temperatura, itd. Tako nastane korozija ali rja, ki ustvarja različne zanimive figure, linije in strukture. Motivi so izredno majhni, potrebno jih je zaznati z prostim očesom in nazadnje fotografsko zabeležiti v makro tehniki.
»NATURA« je starinski izraz, ki pomeni narava. Definira se jo lahko kot snovni svet, naravni svet. Je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva. Človek jo opazuje, raziskuje in uničuje. Razstavljene fotografije so delček narave, ki se lahko s človeško ali naravno silo v trenutku spremeni.
foto: Ivan
Razstavni salon Dolik Jesenice, 3. 6. 2011
Pokrajina, humor, tragika, osebne zgodbe na obrazih, ujeti trenutki detajlov z božansko igro svetlobe, makro svet, ki očara, in še so teme, ki zanimajo fotografinje. Po tem se nikakor ne razlikujejo od fotografov, je bila skupnega mnenja žirija v ženski sestavi – članici gospa Suzana Čotar in gospa Nataša Robežnik ter predsednica Sonja Lebedinec. Na natečaj se je odzvalo devetinsedemdeset fotografinj iz cele Slovenije. Tema fotografskega natečaja je bila prosta, zato je imela žirija kar nekaj dela z uskladitvijo skupnih določil. Tako je morala fotografija odgovarjati naslednjim kriterijem: ni odstopala od razpisnih določil, bila je tehnično in likovno brezhibna, imela je osebni - avtoričin notranji – presežek duhovnega, jasno izražen za javnost.
Žirija je bila presenečena nad pestrostjo tematik in kvaliteto prispelih fotografij. Fotografinje so se lahko odločale za katerokoli fotografsko tehniko, vendar so prevladova le digitalna in analogna, barvna ter črno-bela izvedba, njihova kreativnost je bila posvečena izključno samemu posnetku in končnemu formatu.
Fotografije, ki so bile izbrane v ožji krog, so nas prepričale. Vsaka ima v sebi vse, kar potrebuje za očaranje, razmislek, postanek, sočutje, presenečenje, čudenje gledalca in je popolna v svoji enkratnosti. Tako in zato je zmagala črno-bela fotografija z naslovom Obrazi po Sarajevu, kjer je avtorica uspela z enim posnetkom pokazati javnosti duh Sarajeva v povojnem obdobju. Fotografija ima tako socialno-čustveni naboj, kot tehnično-likovno dovršenost, čeprav je to v reportažni fotografiji velikokrat težko uskladiti, prvič, ker je trenutek zelo kratek, drugič, ker se zgodi nenapovedano, tretjič, ker ga mora fotograf zaznati, videti in zabeležiti.
Vsekakor ne smem pozabiti na organizatorje natečaja. Vedo, kako dragocene so, nam avtorjem, fotografije, z njimi delajo skrajno pazljivo - v rokavicah. Sam potek žiriranja je bil brezhiben v zelo prijetnem, profesionalnem vzdušju.
Poročilo žirije, foto: Jani
Fotogalerija Jesenice, od 11.5.2011 do 10.6.2011
Stojan Kerbler, rojen leta 1928 na Ptujski Gori, danes živi in ustvarja na Ptuju, kjer je od leta 2008 tudi častni občan. Njegovi prvi posnetki so nastali v letu 1953, v gimnazijskih letih. Fotografsko pot je nadaljeval ob študiju elektrotehnike v Ljubljani, kjer je bil 1963. leta soustanovitelj študentske Fotogrupe ŠOLT. Dimnik - njegova prva razstavljena fotografija, je leta 1960 doživela krst v Beogradu. Že dve leti kasneje je v temnici ustvaril svojo prvo barvno fotografijo.
Stojana Kerblerja pozna vsa fotografska srenja; je mentor mladim fotografom, selektor fotografskih razstav, je raziskovalec področja slovenske fotografije in še vedno zelo aktiven v fotografskih krogih, je tudi član umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije. Prepoznaven je s samosvojim pristopom dokumentiranja slovenskega podeželja, mestnih dvorišč, tovarniških vedut, ljudi iz ulic ter vinorodnih Haloz. Številna priznanja in nagrade fotografijam in kolekcijam si je pridobil doma in v tujini; predstavil se je že na 152 samostojnih razstavah.
Znan je v mariborskem krogu vodilnih fotografov zaradi novih idej leta 1971 (na prelomnici zgodovine slovenske fotografije), ko je Kerbler svoje temačnejše fotografije dosledno razvijal v črno beli tehniki. Prenašal je celoten negativ v pozitiv s črnim robom. Po skrbnem premisleku je nizal serije slik iz večinoma ruralnega okolja. Njegovi portretiranci se spogledujejo z objektivom, kar ni bila takrat fotografska praksa. Sam pravi, da se socialne tematike sprva sploh ni zavedal, iskal je motive, ki bi jih bilo vredno posneti, da bi jih s tem iztrgal pozabi. Motiv posname premišljeno in kakršen pač je. Najznačilnejša njegova dela so: tovarniške fotografije, portreti s ptujskih ulic, Haložani, Koline, cikel fotografij Dvorišča. Avtor je v delih umetniško prepričljiv, v njih začutimo avtorja in življenje.
Zapisala: Marija, foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 15.4.2011 do 10.5.2011
Žiga Gričnik prihaja iz Griž, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Svojo izobraževalno pot je kot dijak nadaljeval na Ekonomski gimnaziji v Celju. Po uspešno opravljeni maturi pa se je odločil za študij prava.
Že od malega je veliko zanimanja posvečal fotografiji. Veliko je fotografiral na potovanjih, resneje pa se te umetnosti ni nikoli dotaknil. Ravno obiskovanje tujih dežel je botrovalo k želji, da iz svojih fotografij iztrži nekaj več.
V začetku svojega ustvarjanja se je dotikal vseh tem. Kasneje pa je vse več pozornosti začel posvečati portretom, saj z njimi čuti največjo povezanost. Predvsem mu je v veselje fotografirati ljudi v njihovem domačem in urbanem okolju, v zadnjem času pa vse več pozornosti posveča tudi ženskemu in moškemu aktu.
Žiga Gričnik je tudi soustanovitelj Društva fotografov Svit. V okviru društva se avtor udeležuje domačih in tujih natečajev, na katerih je prejel že mnogo nagrad in priznanj. V svoji fotografski karieri je imel že pet samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na več kot dvajsetih skupinskih razstavah. V letih 2008 in 2009 se je uvrstil med deset najboljših razstavljavcev v Sloveniji, Umetniški svet Fotografske zveze Slovenije mu je v letu 2009 podelil naziv Kandidat za mojstra fotografije, v letu 2010 pa je prejel tudi mednarodni fotografski naziv AFIAP
Zapisal: Bogdan, foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 4.3.2011 do 15.4.2011
Rodil sem se leta 1958 na Jesenicah. Prvo fotografijo sem posnel pri petih letih. Ko staršev ni bilo doma, sem si "sposodil" mamin fotoaparat in slikal brata z nožem v roki sredi kuhinje. Mama se je čudila, kdaj je le posnela to fotografijo…
Danes me ljubitelji fotografije poznajo po posnetkih iz narave, predvsem po posnetkih živali. Tokrat se predstavljam s športnimi posnetki. Fotografiram mnoge športe, največ pa tiste na prostem. Tam se kompaktni fotoaparati enakovredno kosajo z zrcalno refleksnimi, v določenih situacijah imajo celo prednosti pred njimi. V moji zbirki športnih posnetkov so poleg smučarskih skokov še slalom in veleslalom, biatlon, dirke pasjih vpreg, pa tudi veslanje, kanu in kajak. Za tokratno predstavitev smučarskih skokov sem se odločil predvsem zato, ker te fotografije daleč najbolj priljubljeni in najuspešnejši športni posnetki na vseh mednarodnih razstavah, še posebno v Ameriki. Drugi razlog za mojo izbiro tematike pa je bližina Planice in marčevski finale svetovnega pokala.
Fotografiranje smučarskih skokov je kar zahtevna zvrst športne fotografije. Ujeti skakalca v zraku pri visoki hitrosti in pravi čas izostriti posnetek, to zmorejo le najboljši in najhitrejši fotoaparati. Pri smučarskih skokih zelo pomembna še izbira položaja fotografiranja. Ta nam mora omogočati čim boljši pogled na skakalca v letu. Z izbiro položaja se lahko v veliki meri izognemo različnim oviram in motečim elementom na fotografiji. Seveda pa je položaj odvisen tudi od tega, kakšna dovoljenja za dostop na skakalnico si lahko pridobimo. Pri izbiri položaja pa je dobro upoštevati tudi smer sončne svetlobe.
Razstavljene fotografije so posnete iz različnih položajev, od mize, vzdolž doskočišča pa do tribun za gledalce.
Zapis: Po B. Briclju, foto: Bogdan, Ivan
v Kosovi graščini na Jesenicah, od 3. 3. do 29. 4. 2011
Pregledna društvena razstava je že tradicionalna prireditev na kateri se predstavi društvo s fotografijami zadnjega obdobja. Ker smo v društvu aktivni in imamo tudi precej novih članov se je letos na razpis odzvalo kar 34 fotografov. Vendar moramo poleg kvantitete poskrbeti tudi za kvaliteto fotografskega izražanja. Ker so selekcije zmeraj svojevrstne, pri žiriji namreč sodelujejo vsaj trije žiranti in se njihov stil oz. okus malce porazdeli, je vloga selektorja po dobrem izboru prav gotovo toliko težja.
Prav zato najbrž nad izborom marsikdo ne bo najbolj navdušen, toda to je pač objektivna ocena samega selektorja, ki izbira med množico najrazličnejših motivov in žanrov od »life« fotografije, vedno lepih pejsažov, do detajlov, naravoslovnih fotografij, dokumentarnih fotografij, fotografij z zgodbo, fotografij trenutka…ipd.
Ker je številčnost avtorjev glede na velikost razstavnega prostora velika, bo najbrž potrebno v bodoče razmisliti tudi o sedanjem pravilu, da se vsak avtor predstavi z eno fotografijo. To solidarnostno pravilo lahko namreč že pri izboru desetih povprečnih ali slabših fotografij pokvari celoten vtis razstave predvsem s kvalitetnega vidika, predvsem zato, ker so za izbor izpadle tudi marsikatere dobre fotografije. Slabši in začetni avtorji namreč nimajo možnosti zoperstaviti se starim uveljavljenim avtorjem, razen redkim posameznikom, ki že na samem začetku njihovih fotografskih poti ne dela problema niti izbor motiva, niti njihov pristop in še manj sama obdelava fotografije. Hkrati pa je to njihova edina možnost razstavljanja. Torej je potrebno za samo razstavljanje delati na samem izražanju, izboru motiva, zgodbi, ki lahko nastane v glavi ali pa imeti občutek pri sami spontani ekspoziciji trenutka. Za razstavljanje v galeriji fotograf potrebuje vsak nekaj osnovnega fotografskega znanja in nadarjenosti. Glede na to, da društvo nudi možnosti, da lahko vsak dobi mentorja, komentarje fotografij, pomoč pri izboru fotografij in posameznih obdelav fotografij, to ne bi smelo biti pretežko. Omenjeno naj bo vzpodbuda in motiv, da se tudi na društvenem področju predstavimo z najboljšimi deli, saj bomo le tako lahko potrdili tradicijo naše dejavnosti, ki je organizirana na Jesenicah že od leta 1925.
Zapial: Jani, foto: Jani
Fotogalerija Jesenice, od 4.2.2011 do 4.3.2011
V Klubu Jeseniških Študentov so se v letošnjem šolskem letu odločili izvesti poseben projekt imenovan Foto sekcija KJŠ. Projekt je zasnovan z namenom, spodbuditi kreativnost mladih na fotografskem področju. Ustvarjajo v sodelovanju z jeseniškim fotografskim društvom, ki jim nudi bogate nasvete. Pred kratkim so razstavljali v jeseniškem Teater baru in Trgovskem centru Tuš na Jesenicah.
Matjaž Vidmar
Je doma z Jesenic in se s fotografijo ukvarja nekje od leta 2009. V Ljubljani obiskuje šolo za fotografijo, na Jesenicah pa je zaposlen v fotografskem studiu. Ko najde čas zase, rad igra odbojko, še raje pa fotografira kakšno prijetno dekle.
Ana Medja
Je absolventka Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani. Njena velika želja je potovati po svetu in izkusiti vse kar se da, saj je njen moto: Bolj obžaluješ stvari, ki jih ne narediš kot tiste ki jih. Fotografija je njen hobi, ki izraža njen pogled na svet. Najpogosteje so njeni motivi vsakdanje stvari, ki jo vedno fascinirajo in jih poskuša predstaviti kakor jih vidi in občuti sama.
Jasmina Šabić
Prepričana je, da fotografija ljubi puste, vsakdanje stvari in ona ljubi življenje v teh stvareh. Fotografija posname vso paleto čustev, zapisanih na človeških obrazih, lepoto Zemlje in neba, kar je človek podedoval, ter bogastvo in zmedo, ki ju je človek ustvaril sam.
Simona Borštnar
Je ljubiteljica vseh vrst umetnosti, od samega risanja s svinčnikom do fotografije. Z le-to se ukvarja ljubiteljsko in fotografira čimbolj različne motive – od povsem spontanih, naravnih fotografij, do tistih ki jih ustvari v studiu.
Tanja Pogačnik
Razdeljena na četrtine; v eni roki fotoaparat, v drugi roki svinčnik in čopič, medtem ko z eno nogo stoji v gledališču, z drugo stopa vzporedno z glasbo. In če je srce usmerjeno umetnosti in ustvarjanju, se razum posveča študijo andragogike. Izkuša, spoznava, se čudi in življenje zajema s polno žlico.
Ana Pirih
Svoje umetniško izražanje je pred štirimi leti našla v fotografiji. Najljubši zvrsti sta ji lomografija in surrealizem, kjer lahko ustvarja brez nadzora in pravil. V svoj objektiv si želi ujeti čimveč spontanih karizmatičnih trenutkov življenja.
Miha Vahčič
Ljubiteljski fotograf, ki rad združuje potovanja ter fotografijo s čimer si ustvari vtise s popotovanj. Ljubitelj vsega lepega ter posebnega z optimistično filozofijo in ljubeznijo do vsega sveta. Ob vstopu v svojo 23. pomlad v iskanju novih fotografskih destinacij.
foto: Ivan
Fotogalerija Jesenice, od 5.1.2011 do 4.2.2011
Delavska ulica je zaradi svojega imena, umestitve v mesto Jesenice in sprememb, ki se ob njej dogajajo, najbolj dinamičen predel mesta, poln bogatih kontrastov. To območje je postalo eno tistih, kjer se mesto najhitreje razvija. Na levi strani ulice je ohranjenih večino stavb iz sredine prejšnjega stoletja, na desni pa je na prostoru bivših garaž Železarne Jesenice v letu 2008 zrasla najmodernejša poslovno stanovanjska zgradba na Jesenicah. Prebivalcem v starih hišah Delavske ulice, ki večinoma živijo na socialnem robu ali ga že globoko presegajo, so se pridružili novi prebivalci, kupci stanovanj v stavbi, kjer ima v pritličju sedež celo banka. Kontrast med zgradbami je hkrati tudi kontrast med statusom in socialnim položajem prebivalcev. Na Delavski je najbolj opazen, dopolnjuje pa ga tudi fenomen globalizacije v podobi Kitajske restavracije, ki je bila zgrajena pred nekaj leti.
Na ozkem prostoru Delavske ulice se prepletajo usode Jeseničanov, ki s svojimi življenskimi zgodbami ustvarjajo sliko mesta v današnjem času, v začetku enaindvajsetega stoletja.
Kljub navidez neprijaznim in neuglednim stavbam, ki dajejo Delavski ulici videz socialnega geta, so vnesli ljudje v ta prostor življenje in optimizem. Nekateri so bolj zadovoljni, drugi manj, nekateri za svojo usodo in težave krivijo druge, drugi so skromno stanovanje vzeli za svoje in ga uredili v prijeten dom. Z denarjem, ki jim ostane in iznajdljivostjo so uredili svoja bivališča, jih olepšali in jim dali svoj oseben pečat. Nadstrešek pred vhodom, majhna niša, v kateri je lahko tudi stranišče, klopca in senčnik za druženje s prijatelji ali sosedi so njihov prispevek k lepšemu izgledu in boljšemu počutju v tem okolju.
Ko gre sprehajalec po Delavski ulici navzgor, je jeseni sonce že zelo nizko. Proti vzhodu ga zjutraj zakriva nova zgradba na Delavski ulici 1, proti zahodu pa se kmalu skrije za Mežaklo. Ulica ima največ sonca proti vzhodu, kjer so hiše največje. Hiše proti zahodu so nizke, stare in neugledne, v njih stanujejo Dragica, Branko, Jože, Štefan... Na vzhodu pa stoji Kitajska restavracija, z novo fasado v svetli breskovi barvi, ki jo ima tudi Fehretova hiša. V tem delu ulice kar tekmujejo med sabo katera bo lepša in vse imajo podobne odtenke fasad. Zadnja hiša na najbolj vzhodni strani Delavske ulice je sončno rumena.
Nizke hiše na levi imajo stare, za silo zakrpane fasade. Na podstrešju in v stari pralnici brez ogrevanja se vsako zimo na starih žimnicah stiskajo brezdomci.
zapisal: Vitomir, foto: Ivan
