V spomin g.Adiju Finku, KMF

Od našega prijatelja Adija Finka, KMF smo se v imenu Fotografskega društva Jesenice poslovili v sredo, 14. februarja na pokopališču v Radovljici. S soprogo Justi, roj. Ambrož, ki je preminula v marcu 2015 leta, sta bila velika ljubitelja fotografije in med drugim soustvarjalca življenja in dela v našem društvu več kot trideset let.
Adi Fink je v Dobrunjah blizu Ljubljane 23. avg. 1925 ugledal luč sveta. V visoki starosti 93-tih let se je tiho poslovil v bolnici na Jesenicah. Z ženo Justi sta se spoznala v Ljubljani, njuna življenjska pot pa se je zaključila v Radovljici. Njuno dolgoletno življenje je bilo z ljubeznijo in prefinjenimi nitmi fotografske ustvarjalnosti prepleteno tako, da nam bosta ostala v trajnem spominu. Prav ta ljubezenski ključ jima je odpiral vsa vrata.
V Radovljici se je Adi aktivno vključil v mestno dogajanje s sliko in besedo, njegova dokumentarna fotografiranja povojnega časa je danes že nepogrešljiv slikovni vir zgodovinskih dogodkov iz vseh področij življenja in dela Radovljičanov.
Vse od leta 1947 se je zapisal Ljudski tehniki, bil ustanovitelj in organizator njenih idej in dela na Gorenjskem. To je bil še čas, ko je fotografija živela v njenem okrilju. Kot soustanovitelj FK Radovljica je razvijal klub, postal dvakrat predsednik in častni član. Ta naziv je prejel še v FK »Andrej Prešern« na Jesenicah, kasneje preimenovan v FD Jesenice. Adi ima tudi zasluge pri preživetju našega društva v kriznem obdobju. Na Jesenicah je v društvu z vso natančnostjo opravljal delo statistika in kronista, v skrbi za njegov razvoj je rad svetoval mladim, bil večkrat žirant del, sodeloval je pri postavljanju neštetih društvenih razstav, doma in v tujini nas je Adi povezoval s fotografi in prav za vse to smo ga zelo cenili, prejel je Čufarjevo plaketo (1991).
Od leta 1974 ko je stopil na pot samostojnega razstavljanja, je postavil več kot dvanajst razstav (Bohinjska Bistrica, Bled, Radovljica, Begunje, Jesenice, Slovenski Javornik, …) ter na več kot dvestotih skupinskih razstavah prispeval svoje fotografije, ki so bile večkrat nagrajene z odličji. Njegove fotografije izžarevajo topel, človeški odnos do vsega, obogatene so s tehničnimi in fotografsko-umetniškimi izkušnjami in s priostrenim občutkom za stvarnost tako v portretih, v utrinkih socialno občutljivih dogajanjih in v delih iz domačih ter eksotičnih krajev. Estet, celo v železarski motiviki je čutiti polno idiličnih pristopov.
Z iskanjem novih poti v fotografiji se je zapisal še v imenik jugoslovanskih avtorjev fotografije že na samem začetku svoje umetniške fotografske poti. Za fotografije in ustvarjalno delo je prejel veliko pomembnih priznanj in nagrad ne le v Radovljici in na Jesenicah, ampak tudi v Beogradu in Ljubljani. Pokojnino si je prislužil v Kemični tovarni Podnart. Vse življenje je bil odgovoren, delaven. Še nedavno je za prijatelje organiziral in vodil izlete po bližnjih krajih, še zadnje dni življenja je koval načrte o zapisu dogajanj iz radovljiškega okolja, zdaj pa je v smrti obmiroval za večno.
Spoštovanemu Adiju, za vse iskrena hvala!
                                                                                                                                                                                                              Zapisala: Marija Heberle Perat

Na obisku pri g.Finku leta 2017 (foto: Sandi Novak)